EKO SKLAD s projektom CoNZEBs opozarja na prednosti skoraj nič energijskih stavb

Izraz »skoraj nič-energijska stavba (sNES)« pomeni visoko energijsko učinkovito stavbo, ki za svoje delovanje potrebuje zelo majhno količino energije, pri čemer pa je ta potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini. Kljub velikemu napredku pri visoko energijsko učinkoviti gradnji v zadnjih letih se še vedno srečujemo z razlikami v odnosu uporabnikov do takih stavb kot tudi s pomisleki glede načina bivanja v sNES. Uporabnike skrbijo predvsem višina naložbe in stroški vzdrževanja sNES v celotni življenjski dobi. Prav zato je na tem mestu bistvenega pomena izobraževanje, tako glede možnosti uporabe ustreznih kombinacij na trgu dostopnih tehnologij za energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stavbah, seveda ob kakovostnem načrtovanju in izvedbi stavbe. Tako tehnologije kot pomisleki investitorjev in uporabnikov so razloženi v knjižici »Zakaj so skoraj nič-energijske stavbe prava odločitev«.
 
V uvodu knjižice je zapisano, da študije kažejo, da je s stavbami povezanih okvirno 40 % rabe končne energije ter 36 % emisij toplogrednih plinov v EU. Trenutno je približno 35 % stavb v EU starejših od 50 let, skoraj 75 % pa jih je energijsko neučinkovitih. Vsi sklopi rešitev opisani v knjižici se ocenjujejo glede na prihranke stroškov, energijsko učinkovitost in uporabnost v večdružinskih stavbah. Ocena življenjskega cikla različnih stopenj stavb (običajne stavbe, sNES) in sNES z uporabo nizov rešitev za dolgoročno zmanjšanje stroškov zagotavlja dolgoročno perspektivo na vpliv okolja in gospodarstva na alternativne rešitve zasnove sNES. Preiskava izkušenj in pričakovanj končnih uporabnikov skupaj s tem priročnikom (v brošuri) o sorodnih koristih sNES bo spodbudila življenje v teh stavbah in povečala energijsko učinkovitost s spodbudnim vedenjem uporabnikov.
 
Bistvene prednosti sNES:
– Nizka raba energije za ogrevanje (in hlajenje)
– Visok delež rabe energije iz obnovljivih virov
– Nizki stroški za energijo
– Nizke emisije CO2
– Dobro toplotno ugodje in kakovost notranjega zraka
 
Prednosti najemniških stanovanj v sNES:
– Nizki stroški za energijo in obratovanje stavbe
– Manjši vpliv zviševanja cen energije
– Izboljšano bivalno udobje (toplotno / kakovost zraka / manjša verjetnost nastanka plesni)
– Manjši negativni vpliv na okolje
– Spoznavanje prednosti sNES in smernic razvoja
trajnostne gradnje
– Zgled za nove najemnike in obiskovalce
 
Prednosti lastniških stanovanj v sNES:
– Nizki stroški za energijo in obratovanje stavbe
– Dodatne naložbe v boljšo energijsko učinkovitost sNES se hitro povrnejo
– Večja možnost za odločitve za naložbe, povezane
z uporabo energije iz obnovljivih virov
– Primerljivi stroški vzdrževanja z običajnimi stavbami
– Skozi celoten življenjski cikel se ustvarijo prihranki
– Dolgoročno višja vrednost nepremičnin
– Boljši energijski razred v energetski izkaznici
– Izboljšano bivalno ugodje (toplotno / kakovost zraka / manjša verjetnost nastanka plesni)
– Manjši negativni vpliv na okolje
– Zgled drugim uporabnikom stavb (obiskovalcem,
bodočim lastnikom)
 
Mit1: Previsoka stopnja zrakotesnosti stavbe lahko povzroči pomanjkanje svežega zraka
Stavba, označena kot zrakotesna, ni dobesedno popolnoma zatesnjena. Ustrezna zrakotesnost je potrebna ne samo za zmanjšanje toplotnih izgub, ampak tudi za zagotovitev, da sistemi, kot je mehansko prezračevanje ali klimatska naprava, delujejo s polno učinkovitostjo. Ne glede na to, kako skrbno gradimo ali kako napredni materiali in izdelki za tesnjenje so, bo vedno prišlo do nekontrolirane izmenjave zraka med notranjostjo stavbe in okolico. To pa seveda ni dovolj za zagotovitev svežega zraka v prostoru.
Mit2: Energijsko visoko učinkovite stavbe imajo slabšo dnevno osvetljenost
V sNES se uporablja večslojna zasteklitev, polnila inertnih plinov in posebni nanosi z nizko emisivnostjo. Vse našteto opazno zmanjša toplotne izgube in izboljša toplotno ugodje. Če je dnevna svetloba še vedno neustrezna, mora projektant to ustrezno rešiti. Če analiza nato pokaže, da energetski kazalniki sNES postanejo manj ugodni, obstaja še veliko možnosti za njihovo izboljšanje.
Mit3: Ali bo z leti zaradi slabšanja lastnosti materialov, kot so tesnila in folije, ogrožena zrakotesnost stavbe
Za tesnjenje spojev gradbenih elementov in oken izvajalci uporabljajo kombinacijo združljivih izdelkov, ki preprečujejo prekomerni pretok zraka, toplote in vlage skozi spoje na stavbnem ovoju. Več študij v EU je obravnavalo energijsko učinkovitost stavb med fazo obratovanja, ki so pokazale, da se je zrakotesnost 31 pasivnih hiš v Stuttgartu v dveh letih le malo spremenila.
Mit4: Stavba za doseganje sNES zahtev potrebuje veliko naprednih, energijsko učinkovitih tehnologij in obnovljivih virov energije
Bolj pomembno kot število tehnologij je ustrezno optimizirati tehnologije in jih združiti v sistem prilagojen za vsako posamezno stavbo. Vsaka stavba je specifična glede na arhitekturno zasnovo in klimatske danosti, zato je pomembno integralno načrtovanje tehnologij kot so toplotne črpalke, mehansko prezračevanje (z vračanjem toplote), fotonapetostni paneli in sprejemniki sončne energije.
Mit5: V sNES je poleti prevroče
Obstaja več arhitekturnih in oblikovnih konceptov, ki preprečujejo pregrevanje stavb poleti tudi brez klimatske naprave. Eden od zelo učinkovitih in stroškovno optimalnih konceptov je zagotovo pasivno oz. naravno hlajenje v nočnem času. Drugi zelo učinkovit način za zmanjšanje pregrevanja je ustrezno načrtovanje zunanjih senčil, ki morajo biti zasnovana glede na orientacijo stavbe in oken.
Mit6: Sončna elektrarna ne deluje v primeru izpada električnega toka
To je res, vendar v primeru izpada električnega ne deluje noben električni sistem ali naprava v stavbi, ne glede na to, ali je stavba sNES ali ne. Fotovoltaična elektrarna za samooskrbo gospodinjstev z električno energijo uporablja javno elektroenergetsko distribucijsko omrežje kot hranilnik viškov energije in kot vir energije za premostitev periodičnosti delovanja sonca in s tem proizvodnje električne energije
Mit7: sNES omogoča preglednost in dober nadzor nad rabo energije v gospodinjstvih
Pogosto je v sNES vgrajen sistem za upravljanje z energijo v stavbi, s kratico BMS (angl. Building (Energy) Management System). Preko BMS lahko uporabnik spremlja in spreminja delovanje mehanskih in električnih naprav v stavbi. S spremljanjem in analizo rabe energije lahko BMS izboljša energijsko učinkovitost stavbe in podpre učinke uporabnikovih posegov v upravljanje naprav v stanovanjih.
Mit8: Suh zrak v sNES v zimskem času
Relativna vlažnost zraka predstavlja dejanski delež (%) vodne pare v zraku glede na največjo količino vodne pare, ki jo zrak pri določeni temperaturi še lahko sprejme, ne da bi se pričela kondenzacija. Višja je temperatura zraka, več vode lahko sprejme. Pozimi ima zunanji zrak nizko temperaturo, s tem nizko vsebnost vode in hitro postane nasičen.
Mit9: V sNES imamo vedno zelo dobro toplotno ugodje in kakovostno notranjo klimo
Dve ključni prednosti sNES v primerjavi z običajnimi stavbami na področju toplotnega ugodja in notranje klime sta:
– Običajno imajo sNES več toplotne izolacije in boljša okna, zato je pri njih temperatura notranjih površin ovoja stavbe višja in toplotno ugodje boljše.
– Pri sNES je pogosta uporaba mehanskega prezračevanja (z izkoriščanjem toplote zavrženega zraka) in omogočeno je primerno prezračevanje in dosežena dobra kakovost notranjega zraka.
Raba energije za ogrevanje prostorov, hlajenje in prezračevanje mora biti optimizirana že med zasnovo stavbe, kar je mogoče le z dobrim razumevanjem tehnologij in z vključevanjem pasivnih ukrepov, kot so senčenje, ustrezna geometrija in orientacija stavbe, pa tudi (prostorska in časovna) prilagodljivost pri uporabi stavbe.
Mit9: Napredne tehnologije, ki se uporabljajo v sNES, lahko zvišajo stroške vzdrževanja in obratovanja
Uporabniki sNES pričakujejo znatne prihranke energije in obratovalnih stroškov v primerjavi z običajnimi stavbami. Na eni strani imajo sNES običajno višje stroške vzdrževanja zaradi naprednejših tehnologij gradnje, na drugi strani pa lahko višje stroške vzdrževanja nadomestijo nižji stroški energije zaradi visoke energijske učinkovitosti stavbe, učinkovitega delovanja sistema prezračevanja ter ogrevalnega sistema in rabe obnovljivih virov energije. V raziskavi CoNZEBs o izkušnjah in pričakovanjih končnih uporabnikov glede sNES so anketiranci v EU odgovarjali na vprašanje o višini stroškov vzdrževanja v sNES. 42 % trenutnih uporabnikov sNES je izjavilo, da nimajo višjih stroškov vzdrževanja v sNES kot v običajnih stavbah, 33 % uporabnikov sNES pa meni, da so njihovi stroški vzdrževanja višji, medtem ko 26 % sodelujočih o primerjavi vzdrževalnih in obratovalnih stroškov ni imelo mnenja.
 
Več informacij je na voljo v knjižici »Zakaj so skoraj nič-energijske stavbe prava odločitev«
https://www.conzebs.eu/images/CoNZEBs_brochure_SLO_web.pdf
 
Tina Drolc