ŽUPAN FRANC JERIČ VOŠČIL ALBINU BURGARJU ZA 90 LET

Prvega marca 2013 je domačin Albin Burgar, po domače »Jrčkov« Albin dopolnil 90 pomladi. Leta njegovega življenja so bila trda, vendar ga to ni motilo, da ne bi videl tudi lepih strani življenja in ostal optimističen in živahen kljub svojim letom. Na njegovem domu v Mengšu, kjer je včasih stala stara hiša, sedaj pa novo hišo krasi 17 metrov in pol visok mlaj, ga je prišel obiskat mengeški župan.
Albin Burgar se je rodil v malem Mengšu. Ime je dobil po krščanskem zavetniku na tisti dan, ko je bil rojen, 1. marca 1923. Imel je pet bratov in tri sestre. Otroštvo je preživljal v malem Mengšu. V Mengšu pri Štemplju se je izučil za poklic mizarja. V tovarni glasbil je bil zaposlen že od ustanovitve podjetja. Delal je pri izdelavi glasbenih instrumentov, tako kitar, kot harmonik. Delavski svet takratne tovarne mu je 1956 leta izročil priznanje ob ustanovitvi in prav tako ob 10. in 30. obletnici za nepretrgano in požrtvovalno delo. Po raznih vzponih in padcih, ki jih je doživelo to podjetje, se je leta 1984 upokojil. Tako kot ostali domačini je bil v mladosti, januarja 1943 mobiliziran v nemško vojsko. Kot prostovoljec pa je leta 1944 pristopil v partizansko vojsko. Boril se je v Srbiji, Bosni, Rusiji  in Sremu.
Ko je odslužil vojsko je kmalu spoznal svojo bodočo ženo Katarino, rojeno Malovrh na Butajnovi, s katero sta si ustvarila topel dom in družino. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, od teh so trije umrli že v otroštvu.
Prosti čas je rad preživljal, pri gradnji nove hiše, na kolesu in v naravi, še posebej v gozdu, kjer je rad nabiral gobe. Veliko dela in zadovoljstva je našel tudi na vrtu, ob hiši, kjer imajo manjši zelenjavni vrt in sadno drevje. Zelo je ponosen, da sta z  ženo Katarino preživela skoraj 61 let skupnega življenja.
Ljubilant Albin sedaj živi v Mengšu, na Liparjevi ulici, skupaj s sinom Tonetom in njegovo družino. Je bolj doma, rad pogleda televizijo, sledi novicam in se kratkočasi z branjem le teh. Zelo ponosen je tudi na svoji hčerki Albino in Inko ter njuni družini. Albina in Inka, ga redno obiskujeta, tudi sedaj, ko je žena že pokojna, v družbi  vnukov in pravnukov, ki radi rišejo pisane risbice za ata.
 
Iskrene čestitke »Jrčkov Albin«!