Naselja


MENGEŠ je osrednje naselje v občini Mengeš; konec leta 2019 je štelo 6748 prebivalcev. Na severu in severozahodu razgled z naselja zaokroži čudovito ozadje, ki ga sestavljajo Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe, na jugovzhodu pa je prostrano Mengeško polje. Nad naseljem se dviga Gobavica, na kateri je Mengeška koča, najnižja planinska koča v Sloveniji, ki ima tudi certifikat družinam prijazna koča.

Naselje je nastalo v neposredni bližini stare rimske ceste Emona–Celeia. Številne izkopanine pričajo, da je bilo to območje poseljeno že v prazgodovini. Ime Mengeš v pisnih virih prvič zasledimo leta 1154. Mengeška župnija spada med najstarejše na Kranjskem, bila je ena od prafar, ki je obsegala celoten vzhodni del Gorenjske pa vse do Štajerske.

V preteklosti je gospodarski temelj naselja Mengša predstavljalo kmetijstvo, pozneje pa obrt in industrija. S hitrim razvojem si je Mengeš leta 1867 prislužil naziv trg. Vsesplošnemu gospodarskemu razvoju je botrovala tudi ugodna lega, kmalu je namreč zacvetelo prevozništvo in za tem gostinstvo. 

Ob koncu 19. stoletja je bil Mengeš pomembno slamnikarsko središče, razvijali pa so se tudi kamnoseštvo, mizarstvo, pečarstvo, kovaštvo, tesarstvo, krojaštvo, mesarstvo, opekarstvo, usnjarstvo, pivovarstvo in papirništvo (v Mengšu je bila prva kartonažna tovarna na kranjskem – 1897). 

Po drugi svetovni vojni se je opisanim dejavnostim pridružila še danes zelo značilna dejavnost za Mengeš – glasbilarska industrija. V tem obdobju se je začelo razvijati sejmarjenje, še ena značilnosti, po kateri je bil Mengeš prepoznaven nekoč in je tudi še danes. Najznamenitejši je Sejem v Mengšu, nekdaj Mihaelov sejem.

Danes med znamenitosti kulturne dediščine spadata trški jedri Velikega in Malega Mengša. Med gospodarskimi dejavnostmi pa ostaja Mengeš priložnost za razvoj številnih, tudi mednarodno uveljavljenih podjetij. 






LOKA PRI MENGŠU leži pod obronki Dobena sredi polja, med naseljem Mengeš in občino Trzin. Konec leta 2019 je štelo 890 prebivalcev, ki so večinoma poseljeni ob potoku Pšata. Nekoč je Loka pri Mengšu veljala za območje, kjer se izvaja kmetijska dejavnost, danes pa so prebivalci večinama zaposleni oziroma razvijajo svoja podjetja. 

Med najznamenitejšimi objekti kulturne dediščine Loke pri Mengšu sta cerkev Sv. Primoža in Felicijana, kjer poleg bogoslužja potekajo tradicionalni Primoževi večeri, in grad Jablje, ki je v neposredni bližini cerkve, in opozarja nase s svojo dragoceno arhitekturo in freskami s posvetnimi prizori Franca Jelovška. Grad Jablje v Loki pri Mengšu je danes prireditveni prostor za številne dogodke, kot so poroke, koncerti, seminarji in kongresi, viteške igre in drugo.

Sredi Loke pri Mengšu stoji izredno zanimiv in obnovljen kamniti most iz srednjega veka, ki z značilnim  sredinskim razpelom za kamnite mostove srednjega veka časti svetnika in zavetnika mostov Janeza Nepomuka. 

Na robu naselja Loka pri Mengšu so v sklopu Športnega parka Loka pri Mengšu rekreacijske površine, med drugim igrišče za košarko, odbojko na mivki, balinišče, metališče za podkve, fitnes na prostem in otroško igrišče.

V Loki pri Mengšu je med pomembnejšimi objektu tudi Infrastrukturni center Jable, ki se je leta 2011 pridružil Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Na območju centra se danes izvaja predvsem znanstveno-raziskovalna in strokovna dejavnosti s področja kmetijstva.






Naselje TOPOLE je na severozahodnem delu občine Mengeš ob levem bregu potoka Pšata in je imelo konec leta 2019 209 prebivalcev. Naselje je bilo prvič omenjeno leta 1136. 

Na severu naselja Topol, med travniki in polji, poteka glavna cesta Mengeš–Brnik–Kranj. Promet je bil zaradi tranzitnega in tovornega prometa v letu 2019 speljan po novo zgrajeni obvoznici. Na južnem delu naselja, pod Debelim hribom, se dviguje vzpetina Pleša (365 m), s katere se odpira čudovit razgled na polja proti Kamniku vse do Kamniško-Savinjskih Alp. 

V naselju Topole sta ohranjeni dve značilni obliki gradnje hiš. Prva je dom v ključu, kjer so gospodarska poslopja postavljena pravokotno na domačijo. Druga pa je vzporedni dom, za katerega je značilno, da je gospodarsko poslopje postavljeno vzporedno ob hiši, med njima pa je dvorišče.

V naselju sta bila obnovljena dva kamnita vodnjaka; prvega najdemo ob vznožju Pleše, ob kapelici sv. Lucije, kjer voda izvira iz skale, drugi vodnjak, Udamov vodnjak, na vreteno pa je pokrit in je sredi naselja.






Naselje DOBENO je razpršeno naselje, ki je konec leta 2019 štelo 270 prebivalcev, in je sestavljeno iz zaselkov Zgornjega, Srednjega in Spodnjega Dobena. Ime Dobeno prvič najdemo zapisano že leta 1461 in najverjetneje izhaja iz imena drevesa dob – hrast, močnega, velikega drevesa, ki ga v precejšnjem številu najdemo še vedno na območju Dobena.

Dobeno leži na položnih vzhodnih in jugovzhodnih pobočjih Rašice, na pobočju kraškega osamelca, in je zanimiva dnevna izletniška točka. Najbolj je znano po zeleni, neokrnjeni naravi, čudovitih razgledih, turističnih kmetijah ter pohodniških in kolesarskih poteh. 

Dobeno skupaj s širšim rašiško-dobenskim območjem spada med kraški svet, za katerega so značilne kraške jame. Na tem območju jih je precej, najlepša med raziskanimi pa je Kraljeva jama, ki je barvita, s kapniki, zavesami in čipkami pa ima vse, kar imajo najlepše kraške jame.

Druga posebnost naselja Dobeno sta čebelarstvo in več kot 350 let stara Anžinova domačija. Zapisi iz krstne knjige mengeške župnije iz 15. stoletja navajajo, da se je čebelarstvo na mengeškem območju začelo prav na Dobenu. Številne aktivne čebelnjake lahko na Dobenu opazimo še danes.