Zgodovina

Izvor imena Mengeš

Že zgodovinarji in drugi so poskušali razložiti nastanek krajevnega imena Mengeš. Dejstvo je, da se v ohranjenih virih stari mengeški grad in po njem pozneje tudi naselbina piše vedno kot Meigosburg, Meingozpurh, Meingozesburch, Meingespurch, Mengosperch, Mengispurch, Mingozburch in podobno. To očitno kaže, da je nastalo iz starega nemškega osebnega imena Meingo, Mengoz ali Mengingoz, ki se pogosto omenja v listinah od srede 10. do konca 12. stoletja in pripone – burg (mesto). 

V 15. stoletju se nemški fevdalci v listinah omenjajo kot Mangospurger, Mangespurger ali Manspurger, kraj pa Mangspurg in z izpadom g-ja končno Manspurg. Tako je nemško ime za Mengeš dobilo svojo dokončno obliko. 

Slovensko ime kraja je nastalo še iz oblike Mengosburg ali Meingosburg, verjetno že zelo kmalu. V drugi polovici 15. stoletja – leta 1476 – dobimo v viru že obliko Monguse, dobrih sto let pozneje pa v farnih krstnih knjigah že Velikhy Mengusch ali tudi Sgorni Mengusch. 

Prvi Mengeški gospod je omenjen že pred osmimi stoletji in pol. Med letoma 1154 in 1156 je namreč v listini, izdani na Bledu, kot predzadnji omenjen tudi Dietricus de Meingosburg, ki je ime dobil po mengeškem gradu. Leta 2004 smo tako Mengšani praznovali 850. obletnico omembe kraja.



Od obdobja Rimljanov …

Naselje je nastalo v bližini stare rimske ceste Emona–Celeia, zagotovo pa je bilo območje poseljeno že v prazgodovini (izkopanine iz časov Ilirov in Keltov ter prazgodovinsko središče na Gobavici nad Mengšem). Številne najdbe na mengeškem območju v antični dobi Rimljanov, kjer so našli rimske grobove, nagrobnike, keramiko, kovance, sponke, itd., kažejo, da je bil Mengeš v tem času precej naseljen. Prav tako pa lahko na tem območju upravičeno iščemo tudi do zdaj še neznano rimsko postojanko Ad Quartodecimo.

… mimo fevdalizacije v 12. in kolonizacije v 14. stoletju …

V času naselitve Slovencev na območje občine je bila poselitev redka, najstarejša naselja pa so nastajala ob vznožju hribov in deloma na hribih. Glavno doseljevanje Slovencev na območju je potekalo v pasu vzdolž Kamniške Bistrice, od Stahovice do Ihana, prav tako je bilo poseljeno znožje hribov na območju Trzina, Mengša proti Komendi in Lahovčam. Po zavrnitvi Madžarov in utrditvi oblasti nemškega cesarstva na tem območju se je začelo obdobje fevdalizacije, ki se je zaključilo do 12. stoletja. Pri naseljevanju ali kolonizaciji naših krajev so imeli pomembno vlogo mejni grofje in krajišniki, ki so tako utrdili krajiško obrambo Kranjske marke. V naši okolici je bilo veliko fevdalcev in krajišnikov, zato je bila močna tudi kolonizacija. 

Drugo poselitveno obdobje, združeno z utrjevanjem vloge in moči Andeških grofov na Kranjskem, je trajalo do zadnje tretjine 13. stoletja. Najverjetneje je prav v tem obdobju nastalo največ vasi na našem območju. Kolonizacija se je v manjši meri nadaljevala še v 14. stoletju, v naslednjih stoletjih pa je ta potekala le še na zemljiščih, ki so jih pridobili na obrobju poselitvenega prostora.

… mimo fevdalizacije v 12. in kolonizacije v 14. stoletju …

V času naselitve Slovencev na območje občine je bila poselitev redka, najstarejša naselja pa so nastajala ob vznožju hribov in deloma na hribih. Glavno doseljevanje Slovencev na območju je potekalo v pasu vzdolž Kamniške Bistrice, od Stahovice do Ihana, prav tako je bilo poseljeno znožje hribov na območju Trzina, Mengša proti Komendi in Lahovčam. Po zavrnitvi Madžarov in utrditvi oblasti nemškega cesarstva na tem območju se je začelo obdobje fevdalizacije, ki se je zaključilo do 12. stoletja. Pri naseljevanju ali kolonizaciji naših krajev so imeli pomembno vlogo mejni grofje in krajišniki, ki so tako utrdili krajiško obrambo Kranjske marke. V naši okolici je bilo veliko fevdalcev in krajišnikov, zato je bila močna tudi kolonizacija.
Drugo poselitveno obdobje, združeno z utrjevanjem vloge in moči Andeških grofov na Kranjskem, je trajalo do zadnje tretjine 13. stoletja. Najverjetneje je prav v tem obdobju nastalo največ vasi na našem območju. Kolonizacija se je v manjši meri nadaljevala še v 14. stoletju, v naslednjih stoletjih pa je ta potekala le še na zemljiščih, ki so jih pridobili na obrobju poselitvenega prostora.


 
… do turških vpadov …

Najhujši turški vpadi na naše ozemlje so bili med letoma 1469 in 1483. Po razmeroma skopih poročilih lahko sklepamo, da je bilo za Mengeš in okoliške kraje najbolj usodno leto 1471, ko naj bi se zvrstili kar štirje vpadi. 

V letu 1528, ko so Turki štirikrat pridrveli na Kranjsko, viri posebej omenjajo naše kraje. Zapisi navajajo, da je »na dan sv. Marjete, 13. julija, približno 10.000 Turkov pridivjalo do Ljubljane, nato pa so vdrli proti Dragomlju, Goričici in Mengšu. Starejše ljudi so pomorili, mlajše pa vzeli za sužnje. Mengšani, Trzinci in Domžalci so Turke napadli in jih precej pobili.« 


Masiven mengeški zvonik, ki je ločen od cerkve, je bil zaradi dobrega razgleda vključen v zaščiteno območje, tabor okoli cerkve. Na zahodni strani sta zaščiteno območje, tabor, varovala težko prehoden in strm hrib Gobavica in potok Pšata. Tabor pri cerkvi v Mengšu, ki je obstajal vse do požara leta 1834, omenja tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Na zunanji strani taborskega obzidja je bil izkopan globok jarek, ki so ga ob turški nevarnosti napolnili z vodo iz Pšate. Del temeljev starega tabornega obzidja so odkrili tudi arheologi.


… prihoda Francozov …

Francozi so območje občine Mengeš zasedli trikrat. Prvič so prišli v aprilu 1797 in ostali tu mesec dni. Drugič so prišli novembra 1805 in ostali do konca februarja 1806. Njihova tretja okupacija je trajala od pomladi 1809 do septembra 1813. Nekaj francoskih vojakov je bilo nastanjenih pri Gregcu v Trzinu, v hiši pa so se zbirali tudi drugi vojaki.

 

… in Avstrijcev …

Avstrija je 17. avgusta 1813 napovedala vojno Ilirskim provincam, ki so jih okupirali Francozi. Bitka je potekala tudi na območju občine Mengeš. Medtem ko je 7000 Francozov pod poveljstvom generala Belottija iz Kranja odšlo po gozdnih poteh čez Rašico do Trzina, najprej do Vira, vse do Črnega grabna, pa so avstrijski vojaki pod vodstvom generala Folseisa prišli skozi Tuhinjsko dolino in Kamnik vse do Trzina, francoskim vojakom za hrbet. Med močnim nalivom so Francozi utrpeli velike izgube, Belottijev polk je bil uničen, general, ki je boj opazoval iz mengeškega zvonika, pa je bil ranjen in ujet.


… do srednjega veka, oglejskih patriarhov in drugih gospostev …

Mengeška župnija je bila v srednjem veku pod sodno oblastjo oglejskih patriarhov, in ko so jo izgubili, je prešla na deželnega kneza. 

Po izumrtju Mengeških gospodov je njihova zemljiška posest pripadla deželnemu knezu, ki jo je pridružil kriški in kamniški gospodi, ki je imela deželsko-sodno oblast na ozemlju med Kokro, Savo, Bolsko pri Trojanah in Motnišnico ter tudi na območju zelo obsežne mengeške župnije. 

 

… vse do ljudskega štetja v času Marije Terezije in nastanka sprva t. i. katastrskih občin …

Marija Terezija je naborne okraje vpeljala aprila 1780 po ljudskem štetju in oštevilčenju hiš. Naborni okraji so bili osnova politične uprave, tako davčnim, političnim kot sodnim okrajem. Župnija Mengeš je skupaj z župnijami Komenda, Vodice, Cerklje in Velesovo spadala v naborni okraj Velesovo ali kanton št. 5. 

Nato je dobrih 30 let pozneje nastal Jožefinski kataster, ki je vpeljal katastrske ali davčne občine, ki so nastale iz preureditve prejšnjih nabornih okrajev. Jožefinski davčni občini Loka in Trzin sta bili po preureditvi v jabeljskem nabornem okraju št. 5, mengeška in rašiška pa v kriškem okraju št. 6.

 

… do nastanka občin …

Občine so na našem območju prvi vpeljali Francozi, vodili pa so jih »meri«. Avstrijska oblast je po ponovni zasedbi območja obdržala francosko upravno ureditev. 

Javno upravo, politične, sodne in finančne naloge so v letu 1814 zaupali zemljiškim gospodom. Po upravni razdelitvi Kranjske leta 1817 je glavna občina Mengeš skupaj z glavnima občinama Križ in Kapla vas pripadala gospostvu Križ v ljubljanskem okrožju. V glavni občini Mengeš so bile združene katastrske občine ali pod-občine Mengeš s Pristavo, Topolami ter Velikim in Malim Mengšem, Loka, Trzin, Rašica z Dobenom ter Depala vas, Študa in Dragomelj, skupaj je bilo 2687 prebivalcev.


… do prihoda Nemcev leta 1941

Ko so Nemci 20. aprila 1941 prišli v Mengeš, so najprej zasedli orožniško postojanko in jo organizirali po svoje. Iz društvenega doma so jo premestili v poslopje tovarne Melodija, kjer je bila tudi občina.

V Mengšu je okupator že po nekaj dneh odstavil župana Karla Gregorca in za začasnega upravitelja imenoval Lojzeta Kanca ml. V avgustu 1941 je okupator občino Trzin opustil in jo pridružil občini Mengeš (Gemeindeamt Mannsburg).


… in obdobju po koncu vojne …

Po brezvladju ob koncu vojne je oblast prevzel odbor Osvobodilne fronte, v kateri so bili komunisti ali njim vdani aktivisti. Prve občinske volitve v Mengšu so potekale novembra 1947. V mengeškem krajevnem ljudskem odboru so bile združene vasi Mengeš, Topole, Loka in Dobeno, zastopane pa so bile po svojih odbornikih. Krajevni ljudski odbor Mengeš je deloval do aprila 1952. V tem letu so povsem opustili krajevne ljudske odbore in jih združili v občine, takrat imenovane komune. 

Konec leta 1954 so mengeško občino poskušali združiti z občino Domžale, ker pa so se odborniki upirali, so bili zmerjani z reakcionarji.


… in obdobje v združeni občini Domžale …

Nato se je 1. januarja 1959 mengeška občina, skupaj z moravško občino, pridružila domžalski občini. 

Za naselja Mengeš, Topole, Loka, Trzin in Dobeno je bila 9. septembra 1964 na zborih volivcev v Mengšu in Trzinu ustanovljena Krajevna skupnost Mengeš, ki je delovala vse do njene odcepitve iz občine Domžale leta 1994 in nastankom samostojne Občine Mengeš v današnjem obsegu.



… samostojna Občina Mengeš …

Občina Mengeš je ponovno postala samostojna leta 1994. Danes območje občine sestavljajo naselja Mengeš, Loka pri Mengšu, Dobeno in Topole.


Župani občine Mengeš:

Janez Per 1994–1998
Tomaž Štebe 1998–2006
Franc Jerič 2006–            


Več o zgodovini Mengša:

Stane Stražar, 1993: Mengeš in Trzin skozi čas.

Ivan Vidali, Anton Gorjup: Mengeški zbornik (1154–1954)

http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dmenge%C5%A1ki+zbornik%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25