Na svetovni dan hrane organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo opozarja na delež lačnega in podhranjenega svetovnega prebivalstva, ki narašča kot posledica pandemije covid-19, spreminjajočih se podnebnih razmer, neenakosti med ljudmi, mednarodnih konfliktov ter naraščajočih cen blaga in storitev. Prehranska situacija se spreminja in če želimo čim lažje prebroditi draginjo, ki je na pohodu, je potrebno iskati rešitve pri posamezniku, znotraj družine in v skupnosti. Nacionalni inštitutu za javno zdravje, OE Ljubljana in OE Novo mesto izpostavljajo tri ključna sporočila, ki lahko pripomorejo k bolj ekonomičnemu in uravnoteženemu prehranjevanju.
Na povezavi video prispevek, v katerem izpostavljajo omenjena tri ključna sporočila
Kaj lahko naredimo sami, znotraj družine ali v skupnosti, da bomo kljub draginji, ki je na pohodu, imeli uravnoteženo in pestro prehrano čim boljše kakovosti?
1. Večji vložek lastnega dela in časa - nižji stroške prehrane
Prehranski proračun lahko zmanjšamo tako, da naredimo več sami: pridelajmo lastno hrano na vrtovih ali v koritih; sami pripravimo obroke iz osnovnih živil in pripravimo lastno ozimnico; nakupujmo in pridelajmo oziroma shranjujmo premišljene količine hrane in se tako izognimo odpadkom. Tako je lahko tudi hrana, ki podpira zdravje, t. i. zdrava hrana, cenejša.
2. Izbirčnosti in neješčnosti otrok in mladostnikov – osveščanje znotraj družine
Neješčnost in izbirčnost otrok in mladostnikov močno vpliva na organiziranost prehrane v vrtcih in šolah in ne nazadnje tudi na ponudbo hrane v neposredni soseski. Doma se pogovarjajmo o tem, kako se prehranjujemo, katera hrana je primerna v določenem obdobju in določenih okoliščinah, koliko denarja imamo na razpolago za hrano in od besed preidimo k dejanjem.
ZDAJ je čas, da preverimo, kje na lestvici naših vrednot ali vrednot družinskih članov se nahaja prehrana.
3. Tudi v prehrani velja »manj je več«
Uvedimo manjše spremembe v svojem gospodinjstvu: poskrbimo za kakovostno hrano in prispevajmo k zmanjševanju odpadkov hrane.
Nakupujmo le tisto hrano, ki jo zares potrebujemo, in v količini, ki jo tudi dejansko porabimo. Presežke hrane delimo z drugimi. Uporabimo tudi tiste dele živil, ki so v kulinaričnem smislu manj priljubljeni, a pri končnem izračunu vplivajo na stroške prehrane (npr. steblo brokolija in liste cvetače uporabimo za pripravo jušne osnove, prezrele banane kot sladilo v sladici). Zavedajmo se, da v nekaterih delih sveta ljudje umirajo zaradi podhranjenosti.
Odgovornost je na nas. Ne pričakujmo, da bodo za našo prehransko varnost skrbeli samo drugi (država, lokalna skupnost, vrtec, šola, …). Pomembna je tudi naša lastna angažiranost.
Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane izpostavlja nepredvidljive dogodke, ki vplivajo na svetovno prehransko varnost s sloganom »Nihče naj ne ostane lačen« (»Leave NO ONE behind«).
Prispevek je nastal ob svetovnem dnevu hrane, ki ga vsako leto obeležimo 16. oktobra.
Prispevek sta pripravili mag. Branka Đukić, NIJZ - OE Ljubljana in Tea Kordiš, NIJZ - OE Novo mesto